Danes je eden tistih večerov, ko budno čakam; a bo, al ne bo. Danes, jutri, čez en teden, dva? Rok tvojega prihoda iz udobja maminega abdomna je sicer tretjega februarja, a v realen svet lahko privekaš vsak trenutek. Vsa zgodba se lahko začne odvijati čez nekaj dni, nekaj ur, minut. Nihče ne ve. Sicer nisem pretirano nervozen, aContinue reading “Odštevam ure in minute”