Utrip srca čutim v grlu. Letim po zasneženi poti, po kateri sem hodil že kot otrok. Po kateri sva hodila tudi skupaj. Letim kolikor lahko, da bi se z njo čimprej soočil, čeprav si želim, da bi čas obstal. Adrenalin mi preplavlja telo, megli mi razum. Moj instinkt ve kaj se pripravlja. Iščem besede, ki biContinue reading “Nasvidenje in ne adijo”