Nedeljska Uršlja gora in čista jeba

Ta “izlet”, ki bi moral biti predvsem sproščen pohod, da se človek nadiha svežega zraka, je bil vse prej kot to. Upam trditi, da celo eden mojih najbolj zajebanih pohodov nasploh. O tem kasneje. Verjetno sem že omenil, da je ravno Uršlja gora tista, ki me je navdušila nad hribolazenjem. Davno je tega, ko semContinue reading “Nedeljska Uršlja gora in čista jeba”

Triglav

Še v enem prejšnjih zapisov sem trdil, da Triglav letos ponovno ne bo ena od izpolnjenih destinacij. Vsako leto ista zgodba. Moram priznati, da me Triglav napram temu, da je pač najvišji slovenski vrh, ni nikoli ravno posebno zanimal. Še posebej zaradi velike gužve, kot steklo zlizanih in spolzkih skal, nekaterih brezobraznih planincev, ki smetijoContinue reading “Triglav”

Mala Ojstrica

»A velika tudi obstaja?« je Nejc začudeno vprašal dva mimoidoča planinca s hitrim tempom in ju spravil v nekaj kar bi lahko bil blažji krohot. Tokrat sem drugi vikend zapored obiskal nov vrh in kot kakšen otrok, pridobil dva nova žiga v mojo malo planinsko knjižico. Jebi ga, česar nisi izživel v otroštvu, zakaj ne sedajContinue reading “Mala Ojstrica”

Kamniško sedlo

V 2017 še nisem hribolazil praktično nič. Skoraj toliko kot sem pisal blog. Nič. Mislim, da sem bil dvakrat na kakšnem bližnjem hribu. Nesramno bi se bilo zgovarjati na otroka, čeprav je verjetno nekaj tudi na tem – prioritete se malo spremenijo. Zadnji lepši izlet v višave se je zgodil lani, na Peco, in to dvajsetegaContinue reading “Kamniško sedlo”

Mozirska koča

Všeč mi je tale ideja, da vsak vikend obiščem kakšen nov hrib. Tokrat je bila na vrsti Mozirska koča na Golteh – 1356 m. Koča obratuje že od daljnega leta 1896. In smo spet pri nacistih; seveda so tudi tod okoli strašili in kočo leta 1942 požgali – tako kot tudi vse ostale, oziroma ostalo. Menda so prizanesli maloContinue reading “Mozirska koča”