Nekje okoli sedme ure zjutraj, smrtno tišino prebije dobro znana, zlajnana melodija, ki naznanja, da lahko spim še natanko uro in pol. Alarmi mi sicer gredo močno na živce, ta pa name deluje pomirjujoče. Oznanja nadaljnje uživanje. Razveselim se ga v zavedanju, da lahko mirno zaspim nazaj. Še z večjim veseljem ga skoraj nezavedno izključim zContinue reading “Zimski bluez”