Zima me resnično ubija! Letošnja se mi zdi še posebej dolga. Ni in ni ji konca. Zakaj to pravim? Ker bi končno rad bil spet aktiven kot se šika. Tek, kolo, rolarji … saj vem – “saj lahko tudi pozimi tekaš in goniš …”. Nekaj časa sem tudi to prakticiral a zgleda, da sem bolj razvajene sorte in mi ne sede občutek brutalne inhalacije mrzlega zraka. Še posebej je tečno potem, ko prideš na toplo. Dihala ti dobesedno kolapsirajo. Tečno je, ni kaj. Zadnjič sem že veselo opisoval kako je sezona tu, in res je bila. Dva dni. Ampak saj bo, malo še. Ker sem sedaj spet nekako zakrnel in, ker zopet večino svojega časa preživim na riti v sedečem ali ležečem položaju, je zadnji čas, da nekaj naredim glede tega vmesnega časa med pozno jesenjo in pomladjo. To je sivi čas, ko zakrnim, se zanemarim, prenajedam in počnem vse ostale neumnosti in tako pacam svoje telo. Konec tega tedna bo sončno a mrzlo. Dobro kaže.
Včasih sem bil primarno in izključno samo zagret za tek. Tek, tek, tek! Postal je moj način življenja. Z njim sem živel, brez njega nisem mogel normalno živeti. In seveda z več aktivnosti pride več možnosti za poškodbe. Nikoli nisem imel posebnih težav. Ok, žulje pustimo, to so poglavje zase. Potem pa so me začele matrati pokostnice. Kaj je pokostnica? Menda je to tkivo, ki obdaja kosti in je močno oživčeno. Ne vem ali imam prav, vem samo, da boli. Razlog za vnetje je lahko neprimerna obutev, nepravilna tehnika treninga ali pa pretiravanje. V moji tekaški karieri bi lahko rekel, da je na začetku bilo kar vse troje. Začelo se je kot manjša bolečina v predelu golenice. Občutek, da me boli kost. Nisem dajal posebne pozornosti. Bilo je vedno hujše potem pa je nenadoma nehalo boleti. Pravijo, da velikokrat lahko pride do tega, da neha boleti, stanje pa je dejansko lahko hudo. Čez nekaj časa, ko sem pričel z tekom v hrib pa so se bolečine spet vrnile, tokrat hude. Potem so moje pokostnice dobile zasluženo pozornost.
Počivati, hladiti, masirati! To so stvari, ki bistveno pomagajo. Druge ni! Če smo trmasti in še naprej neumorno treniramo, lahko pride do resnejših problemov. V najslabšem primeru tudi do stresnega zloma goleni. Baje. Kolega, ki pridno trenira atletiko praktično že od otroštva pa mi je zaupal, da je zelo dobro, da uživamo tudi dosti kalcija in magnezija. V dveh tednih sem bil spet v akciji. Zamenjal obutev in se posvetil malce sami tehniki teka. Opazil sem, da nisem dosti blažil, da stopal nisem polagal enakomerno, udarcev nisem pravilno absorbiral, delal sem nepotrebne gibe. Potem sem tekal, da sem udarec kar se da absorbiral, se trudil, da nebi tekal preveč po zunanji strani stopala (desna noga ima čisto rahlo pronacijo), pazil, da je moje telo med tekom fiksno in da ne delam nepotrebnih gibov. Nisem imel več težav. Tukaj je malce več in podrobneje opisanih nasvetov kako se spopasti z vnetjem pokostnice.
Kakšna dva meseca nazaj pa sem začel prakticirati kolebnico. Jebi ga, zunaj je mraz in dosti sem imel lenarjenja. Čudovita vadba. Super kondicijska vadba. Naslednje leto obljubim, da bom v zimskem času hodil v fitnes. Počepi, trebušnjaki … doma v sobi … ah, dolgčas. Ne da se mi. Nazaj k kolebnici. Seveda, ker pač ne morem iz svoje kože sem zopet pretiraval. Kondicije imam kar precej ampak moje noge niso bile pripravljene na takšne treninge, saj sem skoraj pol leta “spal”. Vnete pokostnice! Spet! Tokrat hudo, precej hudo. Spet sem hladil in počival. Hodil sem v hribe, kar pa ni vplivalo na poškodbo. Minilo je. Super! Nekaj časa sem kolebnico zanemaril. Včeraj pa sem jo zopet prijel v roke. Pol ure sem jo gnal kot hudiča. Delal sem samo sonožne skoke in pa tek na mestu. Nisem čutil nekih bolečin. Bilo je super. Kar pa ne morem trditi za danes. Pred kakšno uro sem zaključil z današnjo seanso. Spet pol ure gnal kot hudiča svojo kolebnico. Po 10 minutah sem začel spet čutiti rahle bolečine v predelu goleni. Na obeh nogah. Nadaljeval sem do konca, pol ure. Sedaj počivam in jih hladim. Hlajenje resnično pomaga.Trenutno več ne boli ampak upam, da bo ostalo tako tudi jutri. Ali pretiravam, delam kaj narobe? Obutev ne more biti kriva. Uporabljam svoje tekaške čevlje, ki so se pri teku pokazali kot odlični. Nike Air Pegasus+ 26. Res odlični copati. Odlično blaženje, super stabilnost. Malce težji in namenjeni tudi malce težjim.
Kolebnica mi je prirastla k srcu in res nebi rad, da bi jo moral odložiti za vedno. Bomo videli.