V zadnjih tednih se mi je že nekajkrat zgodilo, da je kdo potožil kako pogreša nove zapise na tem blogu. Sicer mi takšna izjava zelo laska in mi daje novega zagona, mi je pa tudi nekoliko tuja saj si težko predstavljam, da bi ljudje dejansko bili v pričakovanju novih zapisov tega bloga do te mere, da bi se ga spomnili še nekaj mesecev po popolni odsotnosti pisanja. Kakorkoli, hvala! Izredno me veseli, da se je z leti spletel nekakšen manjši krog zvestih bralcev. Večkrat sem sicer poudaril, da je glavna ideja tega bloga nekakšna osebna kronika, kot nek javni osebni dnevnik. Izredno zanimivo, pa tudi bizarno, je ko bereš svoje zapise za nekaj let nazaj. Veliko bolj intenzivno se spominjaš raznih dogodkov ali prelomnic. Še dodatno noto nostalgičnosti dodajo fotografije.
Triglav
Še v enem prejšnjih zapisov sem trdil, da Triglav letos ponovno ne bo ena od izpolnjenih destinacij. Vsako leto ista zgodba. Moram priznati, da me Triglav napram temu, da je pač najvišji slovenski vrh, ni nikoli ravno posebno zanimal. Še posebej zaradi velike gužve, kot steklo zlizanih in spolzkih skal, nekaterih brezobraznih planincev, ki smetijo in serjejo kar ob poteh, in tako naprej. Roko na srce, Slovenija lahko ponudi ogromno lepših, enako ali bolj atraktivnih, ter manj zgužvanih izletov. Ampak ajde, enkrat je treba. Oni dan, sva ob pivu z Davorjem kar tako, malodane ravnodušno sklenila, da bo naslednji vikend čas, da nehava samo govoriti in enkrat tudi greva. Vremenska napoved je bila super. Malo oblačnosti, v glavnini pa samo sonce in popolne temperature. Dežja ne bo.
Ojstrica (čez Škarje)
Eden večjih užitkov je, ko se nekje sredi pomladi, ko je ob koncu delovnega dne sonce ravno prav visoko na zahodu in pričara tisto čudovito zlato svetlobo, odstrani meglico, ki jo radi povzročijo vroči poletni dnevi, in je jasnost največja, peljem domov ter gledam v daljno gorovje, v globino Savinjske doline. Mogočen razgled, ki mi je vedno sprožil firbec kako je tam gori. Niti ne tako dolgo nazaj, nisem vedel, da je tisti najvišji vrh Ojstrica. S svojimi 2350 metri je najvišja med vrhovi, ki jih vidim na poti iz službe domov. Z Ojstrico se že dolgo spogledujeva; tako dolgo, da je skoraj čudno, da je nisem obiskal že prej.
Letos imam nekakšno mini invazijo na Kamniško-Savinjske Alpe, imam malo občutka krivde, da sem se jih tako dolgo otepal in fantaziral le o Julijcih. Pa tudi zagona do hribolazenja mi to leto ne manjka. Vročina pa seveda vse malce zavira. Za Ojstrico smo se odločili precej impulzivno, v smislu “enkrat je treba”. Določili smo soboto, precej pozno zjutraj, ker prej ni bilo izvedljivo.
Velika planina
Velika planina je ena tistih destinacij, ki jo je moč videti na vsakem turističnem plakatu ali brošuri, ki želi turistu prikazati (prodati) lepote Slovenije. Posledično gre za zelo turistično destinacijo. Obiska sem se kar nekaj časa otepal kot hudič križa. Največ zato, ker sem bil 100%, da je to ena tistih točk, kjer ljudje s sedežnicami hodijo v hribe, s pirom v rokah frcajo čike na travnike, v planinski opremi zadnjega trenda; pa tudi kakšna s petkah bi se našla; na vrhu pa potem brez vsakega občutka za bonton smeti povsod naokoli … Mogoče nekaj takega, kot če greš v fitnes, kot začetnik, in ti gredo skrajno na kurec tisti egocentrični otečenci, ki večino časa hodijo okoli in govorijo ter pametujejo, ne pospravljajo za seboj uteži, ne uporabljajo brisače itd. Sicer ne vem od kod sem dobil te blodnje, ampak verjetno na nečem že temeljijo. Mogoče iz izkušenj na kakšnem zelo priljubljenem lokalnem hribu, ki v nedeljo popoldan bolj spominja na modno revijo ali kakšen BTC, kot kaj drugega. Mogoče sem pa samo stari in tečen. No, to nedeljo sva šla, in to na mojo pobudo!
32
Še eno leto naokoli, kaj naj rečem. Definitivno je to leto prineslo veliko spremembo, odgovornost in ogromno nove ljubezni. Otroka. Čas v tem letu mislim, da se izkoristil še kar dobro. Veliko časa z družino, nikakor nisem pozabil na prijatelje kot tudi ne na svoje hobije in strasti. Nekako se zdi, da nama dobro uspeva furati neko srednjo pot in nisva padla v nek ekstrem, da bi s tem tudi pozabila nase. Za dober odnos in dobro vzdušje je to še kako pomembno – ne pozabiti nase in na svoje strasti.