Moja kolesarska izkušnja se je začela nekje prejšnje leto, ko sem iskal še nekaj drugega kakor tek. Opazil sem tudi, da me kolesarstvo vedno bolj zasvaja in mi je vedno bolj ljubo. Sem pristaš mešanih terenov. Vsi gojimo takšna ali drugačna občutja do kolesa, saj je v večini primerov predstavljal tudi del našega otroštva in mladostništva, ko nam je bilo kolo edino prevozno sredstvo, ki je lajšalo premagovanje razdalj.
Nekaterim pa kolo pomeni mnogo več. Pomeni jim način življenja, obsesijo. Predstavlja odvisnost. Takšen je bil tudi na primer veliki Jure Robič, ki je lahko vzor jeklene volje, predanosti. Človek, ki je dosegel nemogoče. Nekaj kar si navadni smrtniki ne moremo niti predstavljati. Dosegel je 5 kratno zmago na ultra-kolesarski dirki RAAM, ki meje človeške zmogljivosti pelje na sam rob. Odfurati 4810 km dolgo pot v 8 dneh je nekaj nadrealističnega. Koliko napora, solz, švica in krvi se pretoči si predstavljajte sami. Kdo bi si mislil, da bo ravno Slovenec tisti, ki bo dominiral na tej elitni dirki. 24.septembra.2010 je Jure Robič umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel v nesreči. Tudi poslovil se je s kolesom. Marko Baloh je že prej sodeloval na dirkah RAAM ampak je Robič dosegal s svojimi zmagami največji pomp, zato je bil malce v ozadju.
Z Robičevo smrtjo je bilo čutiti, da je konec Slovenske zlate dobe na tej dirki. Ampak Marko je presenetil. Bil je vodilni a je med počivanjem izgubil vodstvo. Trenutno je zaostanek za Strasserjem zmanjšal na malo več kot uro in pol in zaseda spoštovanja vredno drugo mesto. Ne dvomim v to, da bo vodstvo ponovno prevzel. Upajmo, da bo to 6 zmaga za Slovenijo in kar je še pomembneje, prva za Marka. Čeprav dirka še ni končana, vse čestitke Marko, vse čestitke celotni ekipi in vsem navijačem. Kakršen koli bo že rezultat bi moral biti vsak Slovenec ponosen. Upam na najboljše. Naj bo ta zmaga za Jureta. Dajmo Marko!