Kar nekaj  časa me je mikala ideja o življenju brez DVDjev, raznega stalnega priključevanja kablov in vsega ostalega, da bi lahko gledal filme, serije, poslušal glasbo itd. Spomnim se kako mrzlično smo filme štancali na CD-je, ko smo doma kupili prvi DivX player. Lahko mi rečete piratski prasec ampak ja, nisem kupoval filmov. Dvomim, da je bilo veliko najstnikov brez štipendije, ki so svoje denarje nosili za original DVDje, ki so pri nas ogabno dragi. Tankali smo in tankali. Pekli in pekli. S časom se je CDjev nabralo par škatel za čevlje. Bilo je kar zamudno. Spomnim se še celo obdobja pred DivX playerjem, ko smo imeli DVD player, ki je podpiral tudi Video CD format. To je nekakšna VHS izvedba na CDju. Za en film sem porabil kar ogromno časa, saj sem ga moral konvertirati, ločiti zvok in zraven nalimati še podnapise … Spomnim se, da je bila ogromna procedura za en sam film. Potem pa vse skupaj sestaviti. Heh, to so bili časi. DivX player je bil kar revolucionaren. Ampak ni bilo težko, s časom pa se človek poleni in se mu tega več ne da. Potem začneš iskati bližnjice.

Continue reading “Medijski predvajalnik za razvajene (XBMC)”

Bom danes za spremembo kratek. Ja, res! Mmmmm, obožujem občutek, ko vsako jesen zadiši prvič v letu. Stopiš skozi vrata v kuhinjo in zavohaš ta čudovit vonj po zelju in ostalih žlahtnih elementov, ki ti pričarajo občutek domačnosti. Na štedilniku velik lonec v katerem se kuha nepogrešljiva spremljevalka jeseni in zime. Kuhamo jo za “par rund”, za enkrat se ne splača. Z vsakim pregrevanjem postaja boljša. Kot golaž. Sarma seveda. Tista od stare mame. Starodavni preprosti recepti, ki blestijo samo izpod rok stare mame. Sam se jo lahko spravim kuhati ampak nikoli ne bo dosegla tistega okusa. Kot Coca Cola. Veliko se jih okusu približa a nihče ga ne doseže. Sarma je tipična balkanska kulinarična genialnost. Simpl, a vedno pogreje srce in te pripravi, da poližeš krožnik. Danes jo je skuhala mama. Dobra, a seveda ni ista kot tista od stare mame. Mama, upam, da tega ne bereš :). Očitno z leti postaja žlahtnejša, kot vino, modrost starejših itd. Popolno in natančno ovite zeljne rolice. Vsakdo tega ne zna. Brez zobotrebcev a trdno zvite, da se ne odvijejo kar tako. In seveda gostejša omaka. Ni mi všeč, če je omaka preveč redka. Tudi riža ne sme biti preveč v mesu. Zraven pa malo krompirja, v kosih, kuhanega in soljenega. Pa kaj govorim, saj vaša babica to dobro ve. V to ne dvomim. Še posebno, če imate prednike iz juga.

Ljubim poletje a sarma je oznanila jesen. Ok, tudi odpadajoče listje, krajši dnevi in daljše in hladnejše noči ter ostale malenkosti. Jesen je lepa, rahlo melanholična. Polna barv, a še vedno dramatična. Sovražim to vztrajno krajšanje dneva, to hitro padanje noči. Kmalu ne bo nič več teka po soncu. Spet kresničke in pod okriljem debelih oblačil. Oblačil močno prepojenih s švicom, ki se med daljšimi teki nabere. To zimo sem si obljubil, da se bom poskusil pridružiti velikemu klubu oboževalcev zimskih radosti. Ne bom smučal, ne bom se kepal, bom pa poskusil boardati. Upam, da to zimo preživim. A ni skrbi, s sarmo je vse lažje. Zelje je zakon! Mislim, da bo dovolj, tole ne bo eden od dolgih zapisov … :). Pa veselo sarmanje tudi vam.