Zjutraj me je zbudilo glasno bučanje vetra, ki je razgrajal zunaj. Raje sem zaspal nazaj. Vedel sem, da to ne pomeni nič dobrega. Do sedaj sva zares imela veliko srečo kar se vremena tiče saj nisva imela večjih težav z vetrom in dežjem. Razen prvi dan, ko je nekaj malega deževalo. Kar je pravzaprav čudno saj je zelo nestabilno in spremenljivo vreme značilno za ta predel Španije. No, očitno se je tudi to moralo zgoditi.
Continue reading “El Camino del Norte – 11 dan”

Takoj, ko sem se zbudil sem začutil srbečico na večih delih telesa. Ta postelja je bila čudna. Tomaž je zaradi delne dobil smrkav nos, mene pa potem še danes cel dan vse srbelo. Ne vem kakšno sranje imajo to v pocenih hotelih. 20 eur na osebo je bil nateg. Za tak hotel. In ne vem kje jim je uspelo dobiti takšne kadi za v kopalnico. Kad je bila dolga nekje dober meter in visoka kot povprečna banja. Wifi si lahko dobil samo tako, da se je stari možakar trudil ti vpisati geslo. Seveda mu ni uspelo in sem obupal.
Continue reading “El Camino del Norte – 10 dan”

V bistvu danes ni kaj veliko za povedati. Bilo je veliko spanja in ogromno dremanja. Iz Gijona sva se danes pripeljala v Ribadeo. Sedaj sva že v Galiciji. Tudi mesto ni nič posebnega. Vidi se, da gre za revnejši kraj. Mesto ne blesti kot so blestela nekatera druga turistična mesta.

Zanimivo pa je koliko je na ulici otrok. Kot, da bi bilo mesto otrok. Ura je 20.15 po mestu pa je nešteto otrok, ki se igrajo, kričijo in rajajo. Ali mogoče nimajo šole? Podobna zgodba je bila v mestecu Gernika-Lumo. Ajaaaa danes je petek! :) Všeč mi je to Špansko vzdušje v mestih. Tudi v manjših krajih. Povsod je veliko ljudi, ki se druži ob večerih. Še posebej ob vikendih. Stari in mladi. To pogrešam tudi pri nas. Recimo, zelo mi je žal mesta kot je Celje. Mestno jedro ima karizmo a ljudje ob večerih raje sedijo po nakupovalnih centrih. Škoda. Mestno jedro, še posebej stari del mesta, je precej žalosten prizor. Mrtvo.

Continue reading “El Camino del Norte – 9 dan”

Iz postelje mi nikakor ni bilo za vstati. Bilo je lepo toplo, skozi okno pa so prihajali pomirjujoči zvoki morskih valov. Dremal bi lahko v neskončnost. Bila sva kar pošteno utrujena zato sva spala precej dolgo. Vstala sva in odšla pogledat po hostlu. Nikjer več ni bilo nobenega. Vse sobe prazne, jedilnica prazna, na recepciji nikogar. Le čistilka je pometala tla in naju lepo pozdravila. “Ola”je rekla. Očitno sva res zaspanca saj va vedno zadnja povsod kjer prespiva. Šla sva se umit in pakirati prtljago. Pakiranje je najbolj tečno opravilo.
Continue reading “El Camino del Norte – 8 dan”

Čez noč je deževalo a sva ostala suha. Zbudila sva se okoli 9:30. Ponavadi se popotniki zbujajo že ob zelo ranem jutru. Ampak midva ne pozabljava, da sva hkrati prav tako na dopustu. Torej spanec ne sme biti oviran. Za zajtrk klasika, bagete, marmelada, margarina. Mesta si nisva ogledala skoraj nič.

Pojedla sva, spakirala prtljago, šla na hitro kavico in se spravila na pot. Kazalo je, da bo dež. Najina nova destinacija je tokrat približno 70 kilometrov oddaljeno mesto Ribadesella. Te poti sem se veselil že od samega začetka saj je glede na karto ogromno spustov. Torej pravi balzam za dušo. Ubogala sva načrt el Camino in sledila rumenim puščicam, ki označujejo pot. Kmalu sva se znašla makadamski poti, ki se je pričela strmo dvigovati. Za povrh je bila še blatna. Samo klanec. Spoznala sva, da iz te moke ne bo kruha. Ampak, ker sva bila že predaleč sva prvo etapo morala dokončati tukaj. Kmalu so začele leteti prve kaplje. Oblekel sem palerino. Ko sem jo oblekel je nehalo. Slekel sem jo. Nato je spet začelo.
Continue reading “El Camino del Norte – 7 dan”