[Psi] in srečno življenje

Zadnjič sem prebral zanimiv članek, ki ga je nekdo objavil na enem izmed priljubljenih socialnih omrežij. Avtor je skušal definirati kaj je to srečno življenje. Analiziral je tudi prepreke, ki mu to onemogočajo. Opažam, da linkanje tovrstnih člankov, verzov, misli postalo precej razširjen fenomen po socialnih omrežjih. Ljudje ogromno delimo tuje misli in poglede na to, kako biti srečen. Ogromno lepimo tuje “zakonitosti” sreče, ki naj bi se jih držali, da bi jo našli. Sklepamo lahko, da bi to znalo pričati o našem obupnem iskanju po sreči. Doma, za računalnikom se maske odložijo v omaro in v sobi, tam za mizo sediš pravi ti. Tisti, ki še ni opran in bi bil rad le to kar je.

Na Facebooku je bil članek objavljen pod  avtorjem z imenom [psi]. Kmalu sem ugotovil, da gre za zelo uspešno in opevano knjigo. Nekako se me do takrat še ta velika prodajna kampanja še ni dotaknila. Promocija in vse ostalo kar spada zraven k privabljanju potrošnikov je za to knjigo vrhunski. Nisem še videl, da bi bil takšen pomp za knjigo. Toliko zanimanja in oglaševanja. Presenetilo me je dejstvo kako veliko povpraševanje je za temi knjigami. Uspelo jim je z dizajnom, foro skrivnostnega avtorja, omejenih števil izdaje, skrivnostnega pravljičnega števila strani (777). Torej vse kar naredi stvar skrivnostno. Bil sem kar skeptičen. Ima vse potrebne atribute, da bi znalo iti za “flashy” nateg. Nikoli nisem in nikoli ne bom verjel v prodajo sreče v konzervi. Pravzaprav mi gredo na živce ti prodajalci svojih nirvan. Dobro pakirana roba ne pomeni vedno dobre vsebine.

Continue reading “[Psi] in srečno življenje”

Nacionalna apatičnost?

Ali še kriza ni dovolj zrela, da bi premagala našo apatičnost? V večini se mi zdi, da ljudje še nismo lačni, in tudi luksuza očitno še ne manjka do prave mere. Seveda so tam zunaj ljudje, ki krizo občutijo precej bolj kruto kot tisti, katerim nam gre še dobro. Družine, ki se komaj prebijejo skozi mesec, ki že živijo v velikem pomanjkanju. Ne dvomim, da je teh vedno več. Po cestah se še vedno vidi ogromno razkošnih avtomobilov, v trgovinah do vrha napolnjene vozičke … Za kakšno gostilno je še denarja. Sicer se upad pozna, ko sedaj, v času razprodaj hodiš po trgovskih centrih. Opaziti je, da so množice nekoliko manjše. Zapravljanja je morda nekoliko manj. To, da je srednji razred že skoraj mrtev, ne vem ali bi verjel. Je več revežev, je tudi več bogatašev a srednji razred je še močno prisoten. Nisem nek politični analitik niti filozof a bom skušal nekako opisati kaj mislim.

Continue reading “Nacionalna apatičnost?”

Skoraj pomlad v Kamniški Bistrici

Takoj, ko sva se zbudila, sva vedela, da bi bil smrtni greh zapraviti tako lep dan. Okoli 12.00 ure je bilo zunaj 14°C! Glede na to, da je šele začetek januarja in, da sem jaz velik oboževalec toplega vremena, je to super darilo. Nekako nadrealistična je misel, da je še manj kot teden dni nazaj bilo novo leto. Dan je bil torej idealen za kakšen manjši izlet. Okoli 16.30 je še vedno tema tako, da daljši izleti za zaspance še ne pridejo v poštev.

Continue reading “Skoraj pomlad v Kamniški Bistrici”

Srečno 2013!

Zdi se, da sem komaj pisal Srečno 2012 in že je tu 2013. V 2013 sem imel kar nekaj ciljev. Nekaj sem jih dosegel, nekaj ne. Kakorkoli že, bilo je precej čudovito in uspešno leto. Novo letnih zaobljub več ne bom delal, jih pa vseeno podpiram. Novo leto je popoln čas za nov začetek, da obrnemo list in začnemo znova. Seveda je le navaden dan, kot kakšen drug, ampak ima pa tisti čar, ko človek čuti, da bi lahko kaj izboljšal. Prinaša novo upanje in nov zagon. Gre za bolj duhovno prepričanje ali ne vem kako se naj izrazim hehe. Torej, kar gradite nove cilje in nove zaobljube. Če vam jih uspe še izpolniti, toliko bolje.

Continue reading “Srečno 2013!”

13 let!

Je že od leta 2000! Danes je ena tistih prekletih noči, ki ti ne, da spati. Ena tistih, ko čutiš nemir in tavajo misli. Včeraj je bil mamin rojstni dan in prekleto, ne morem verjeti, da jih ima že 53. Pa jih je ja še včeraj imela 40. Sem še ja prejšnji teden pričal novemu mileniju. Ko se malo zamisliš, ugotoviš, da čas res hitro leti. Starejši kot si, bolj zaposlen kot si, hitreje ga izgubljaš.
Continue reading “13 let!”