Oni dan sem se za hip ustavil na svoji spletni strani in se zamislil. Blog sedaj pišem že skoraj pet let. V tem uživam, in siguren sem, da ga bom pisal še precej časa. Nikoli si nisem mislil, da bo trajalo tako dolgo. O tem zakaj ga pišem morda kdaj drugič. Med drugim se včasih rad ozrem nazaj in preletim kakšno svoje doživetje iz preteklosti. Ko imaš črno na belem in za nameček, zadevo še podkrepljeno s slikami, je spomin občutno bolj barvit. Dobi drugo dimenzijo. In tudi pisanje kot samo je zelo zabavno. Dejansko si lastiš nek svoj, osebni medij! How cool is that!? Rad delim svoja mnenja, doživetja in poglede z drugimi. Spoznal sem tudi, da imam sedaj že tudi nekaj zvestih bralcev, ki radi preberejo moje “veleumnosti”. To mi daje dodaten zagon, da pišem še naprej. Nekaj me jih je tudi že opozorilo na mojo slovnico. Tukaj zares nisem močen, priznam, zato velikokrat tudi peša. Pa tudi, ko zapis napišem, se po navadi ne ukvarjam več veliko z njim. Ga le še objavim ali pa načrtujem objavo.
Dolina billboardov
Čas, da ponovno izlijem nekaj gneva. To, da mi gre masivno, ogabno oglaševanje na vsakem koraku skrajno na živce ni nič novega. Z reklamami smo bombardirani praktično na vsakem koraku in povsod. Pri brskanju po spletu, v čakalnici pri zdravniku, v kinu, na poti v službo … Povsod. Divji marketing in pranje možganov ter vsiljevanje različnega sranja potrošnikom dosega nove razsežnosti. Strokovnjaki psihologi, ekonomisti itd. se vsak dan trudijo in raziskujejo nove metode kako bi nas lahko z oglaševanjem še bolj učinkovito nategnili. Ob vseh teh oglasih in skritemu vsiljevanju se marsikdo počuti slabo. Izgledati moraš tako in tako, imeti moraš ta in ta telefon, kupiti moraš ono, voziti se v tem avtomobilu. Ne dvomim, da podzavestno požremo ogromno reklamnega sranja in to tudi vpliva na nas in naše počutje. Do neke mere verjetno vzbuja celo stres, nezadovoljstvo, anksioznost, depresije itd.
Sobotna enaindvajsetka
Ta sobota je bila res kul. V petek sem zaspal že nekje ob 22:30, kar zmanjkalo me je. Spal sem do okoli desete ure zjutraj. Pozno v sobotno jutro. Super krepčilni spanec, očitno sem ga bil potreben. Zunaj sonce v glavi pa že nestrpne misli na kavo. Pr Pušn šanku je bilo krasno. Sonce, toplo in okoli se bohoti relativno pristna narava. Jesen je super. Kmalu mi je pričelo kruliti v želodcu in sva skočila še na tako jesensko malico. Pečenice, kuhan krompir z ocvirki in zelje. Med obilnim obedom pa je padla še ideja, da je takšnega dneva škoda zapraviti in bi bilo dobro malo pomigati. Na kolo se mi ni ljubilo. Šla bova laufat.
Mlečna cesta in time lapse posnetek
Ljudje svoj pogled že tisočletja usmerjamo v nočno nebo in razmišljamo o našem obstoju, smislu, skrivnostih vesolja. Na prvi pogled se zdi statično, a je vse prej kot to. Nebo je živo in zelo živahno, samo opazovati ga je potrebno dovolj dolgo. Vse se konstantno premika, vse je v gibanju. Tako sem tudi jaz na tokratnem dopustovanju na otoku Pašman, vsak dan opazoval nočno nebo. Srkal pivo in gledal v nebo in se čudil. Ali je bilo to na plaži, ali pa iz balkona najinega apartmaja. Pogoji za opazovanje so bili popolni. Čisto nebo brez enega oblaka, brez lune in z relativno malo svetlobnega onesnaženja. Mlečna cesta je bila tako vsak večer vidna s prostim očesom. Ogromno zvezd, utrinkov … Človeškemu očesu je možno videnje do neke meje. Ta meja je kar precej ozka.
Dopustniški el classico
Letos sva se zaradi posega višjih sil, odločila dopustovati malo drugače. Oziroma tako kot se bi naj spodobilo. Klasično. Teden dni Hrvaške. Prekomerno pitje piva, objestno nažiranje s hrano in poležavanje na plaži s prazno glavo in mislimi o ničemer. Ožujsko, Karlovačko, Heineken in letos tudi Amstel. Veliko njega. Zjutraj v trgovino po kruh in ostale pregrehe – ker smo na dopustu in zdaj lahko vse -, ter potem še na obvezno kavo ob obali brez katere ne moremo živeti. Zvečer pa v kakšno konobo na morsko ploščo za dve osebi. Poskusiti čim manj misliti in razmišljati, skratka biti na off. Tu in tam pa še kakšen skok v vodo in plavanje mrtvaka v precej osvežujočem morju. De facto dopustovanje 80% slovenstva.