Je šlo hitro naokoli ne? Včasih dobim občutek, da leto mineva hitreje z vsakim letom. Ko si otrok je leto dni čisto nekaj drugega kot pa takrat, ko si blizu 30-tih. Verjetno občutek zaradi tempa življenja. Ne upam si pomisliti kako more minevati, ko bom enkrat imel svojo družino. Skrbeti za otroke, služba … Ko je bore malo časa, da bi se človek usedel in globoko zadihal. No, k sreči še ni čas za te stvari. Ampak res, mislim, da bom to leto kratek. Če naredim povzetek celotnega leta, me prevzamejo mešani občutki. Bilo je kar nekaj lepih trenutkov. Predvsem v gorah, hribih. Prvič šel nad 2000 metrov nadmorske višine in me je prevzelo. V 2012 bom hodil po gorah kolikor se bo le dalo. Če dobro pomislim je veliko ostalega časa bila nekako rutina. Služba in domov, film … Kolesarjenje na več ali manj iste destinacije. Dopusta letos ni bilo. Nisem ga planiral.
Na nek način sem srečen, da smo pred skrajnim koncem 2011. Kolikor sovražim novoletne zaobljube, imajo ta svoj čar. Človeka navdajo z upanjem, občutkom zanosa, mu dajo novih moči. Letos jih imam tudi jaz kar nekaj. Ampak bom raje počasi, baby steps. Če rineš naprej preveč velikih ciljev na enkrat, ti ne bodo nikoli realizirani. Raje po manjših kosih. Predvsem gre tukaj za kakšne popestritve v življenju, malo več avanturizma, malo več trenutkov, ko ti vreje kri po žilah. Da se predramiš iz vsakdana. Kot sem omenil bo v 2012 veliko gorništva. Ogromno gorskega kolesarjenja. In tudi NOV BLOG pride! Jap, brez heca. Dizajn je že zrisan. Sedaj moram vse skupaj samo še spraviti v WordPress. Hvala WordPress za to čudovito blogersko orodje! Tokrat bomo bolj minimalistični. Želim si tudi še več brati. Že v 2011 sem kar precej, ampak želim še več. Morda malo manj računalnika in televizije in več stika z naravo. Defenitivno pa več miganja.
In potem spet pomislim. Meni se ni zdelo leto 2011 nič posebnega, ampak če pogledamo kaj se je v 2011 zgodilo v svetu. Pfff, ogromno. Živimo v divjih časih. Smrt Osame Bin Ladna, množični protesti v Egiptu in padec Hosnija Mubaraka, padec Gadafija, smrt Kim Jong-Illa … 2011 resnično ni bilo na strani diktatorjev. Arabski svet si bo leto 2011 zagotovo pisal v svojo zgodovino z debelimi črkami. In potem katastrofalni tsunamiji na Japonskem, nuklearna grožnja, smrt Stevea Jobsa in še in še. Veliko smrti in padcev. Tudi na domačem ozemlju se je kuhalo veliko sranja. Predvsem sranja. In, da ne bom zagrenjenež, bilo je ogromno slabega, bilo pa je tudi precej dobrega. Kraljeva poroka na primer. Vam je mar? Haha, seveda, da vam ni.
Včeraj ga res nebi smel piti. Sedaj ležim v postelji, pišem ta blog in razmišljam kako bo danes. Slabo ne more biti, saj bom v družbi svojih najožjih ljudi. Svoje punce in prijateljev. Družina bo doma, v miru. Tako želijo in želje je treba spoštovat. Se je že zgodilo, da sem novo leto preživel tudi sam. Ni lepo, ni pa hudo. Odvisno kaj ti novo leto pomeni. Nekaterim je zgolj še en dan več, drugim je nov začetek. Kakorkoli že, v leto 2012 bom zakorakal poln elana. Resnično mislim, da bo to leto čudovito. To čutim v sebi.
Tako, tale zapis nima smisla nadaljevati v neskončnost, zato bom počasi zaključil. Želel bi, da vsi občutite optimizema, moči in zagona v letu 2012. Vsem želim le najboljše, vsak pa le sam ve kaj zanj najboljše je. Seveda si želim, da bi se končala lakota po svetu, nič več religije, enakopravnost pod soncem, dostojno življenje za vse a ne bom utopičen. Je pa lepo, če si človek tega želi. Torej dragi bralec, hvala za tvojo pozornost in srečno 2012. Upam, da ti je moje pisanje bilo zanimivo, te je morda nasmejalo, morda pri čem pomagalo. Pridi še kaj naokoli. Imam občutek, da me v 2012 čaka veliko zgodb, ki jih bom rad podelil s teboj.
Zvečer pa po pameti!