A veš tisto, ko se vsedeš v avto in se samo pelješ. Ne veš kam, ne veš zakaj in ne veš kako dolgo. Samo pelješ se in uživaš v vožnji in mirnosti svojih misli. Vse skrbi gredo stran. Meditiraš. Včasih se pelješ samo malo naokoli, včasih pa te zanese in se pelješ in pelješ. Dlje kot si pričakoval. Včasih tudi v neznano. No, to! Obožujem takšno vožnjo in mi je to ena boljših metod sprostitve. Topel večer, radio ravno prav na glas. Najbolje ob torkih zvečer, ko je na Val 202 oddaja Toplovod. Miha je zakon.
Samo jaz in cesta, brez nekega cilja. Idealno takrat, ko želiš biti malo sam, malce stran od vsega. Ali pa po napornem dnevu, ko imaš vsega polno glavo. Zapeljem se malo skozi Celje, že miljontič po Gosposki. Nič novega. Nekaj ljudi pred Oazo srka svoj čaj in krmlja. Pa mimo Šmartinskega jezera. Ob večeru je tu tako spokojno. Ugaja mi, ko je po koncu vročega dneva zrak lepo ohlajen in mi prijetno piha skozi okno.
Škoda le, da je nafta tako draga.